velika vrata, zgrajena iz temnega ter umetelno izrezljanega lesa, so se ob njenem rahlem dotiku odprla navznoter in razkrila majhno okroglo sobico. s pogledom je odsotno zdrsela prek belo popleskanih sten, ter se ustavila na stekleni kavni mizici, ki je skupaj z dvema naslanjačema kraljevala približno na sredini prostora. ureditev je bila nekoliko drugačna kot zadnjič, vendar pa je to dokler je soba kolikor toliko ustrezala njenim željam, ni pretirano motilo. z lenobnim gibom je za seboj zaprla vrata, počasi sedla na enega izmed naslanjačev ter se namestila v svoj običajen položaj - noge je prekrižala, roke pa položila na široko črno naslanjalo. pri tem je z očmi mimogrede ošinila srebrno in že precej zmahano uro, ki je počivala na njenem levem zapestju. leya bi morala biti že tu. kot že tolikokrat poprej se ji je v povezavi s tem imenom v mislih podzavestno naslikala podoba svetlolaske, ki se je v resnici imenovala hayley - vendar pa jo je khloe vedno naslavljala z leyo. po eni strani ker je bilo krajše ter lažje za izgovorjavo in po drugi, ker se je zdelo da vzdevek svetlolaso spolzgadovko nekoliko jezi. takšen je bil pač njun odnos - vedno neizmerno zbadljiv in tako poln tekmovalnosti, da so ju ljudje večinoma označili za sovražnici. khloe je še enkrat namrščeno ošinila uro in z desnico nekajkrat nestrpno potapkala po naslonjalu. na splošno je bila precej potrpežljiv človek, vendar pa to ni veljalo ko je čakala na ljudi, ki bi lahko prišli prej če bi to le hoteli. kratko je zavila z očmi, nato pa sklenila da bo čas namesto brezdelnemu posedanju posvetila domači nalogi. ravno se je sklonila da bi iz torbe potegnila pergament in črnilo, ko so se vrata končno odprla in je svetlolaska vstopila v sobo. "zamujaš." jo je mirno opozorila khloe ter se počasi vzravnala.