ellie serena lages. pisalo je tam. z blazinico okrvavljenega prsta je lahko zdrsela čez napis na osebni izkaznici. punca je bila le leto ali dve starejša od nje. zdaj pa je tam ležala z nožem zapičenim v prsi. ciničen nasmeh se je zarisal na obrazu urejene rjavolaske, ki je stala nad njo. v očeh svoje žrtve je lahko tik pred smrtjo videla toliko upov in načrtov za prihodnost. zdaj pa so prazne strmele v strop. kako patetično. rjuho na katero je položila žensko, je ovila okoli njenega trupla in se ozrla po stanovanju. brezhibno, kot vedno. nikoli ni pustila dokazov. osebno izkaznico je potisnila v torbico. ime ellie lages ji je bilo všeč. morda je tudi zanjo čas, da začne znova.

--

"nina! nina, čas je da greš domov!" majhna deklica se je ozrla proti ženski postavi, ki je vanjo strmela s praga bližnje hiše. obraz je spačila v razočarano grimaso, a je bil izraz ženske prijazno odločen. tako je le z vzdihom obrisala od blata umazane roke v hlače, pomahala prijateljici in že tekla proti domu. majhna, skoraj podeželska vas na norveškem, kjer je živela