24/NEW YORK/ PRIVATE INVESTIGATOR/ ANNA SPECKHART

ALWAYS ONE STEP AHEAD
“How can you always be one step ahead of everyone?” Ob tem vprašanju sem se le namuznila in skomignila z rameni. Kaj pa naj bi storila? Nisem smela izdati svoje skrivnosti. Nikomur, niti tistim, ki sem jim najbolj zaupala. Oh koga pa zafrkavam. Nikomur ne zaupam. Nikoli nisem, nikoli ne bom. Preprosto preveč tvegano je. Sploh pa ne bi prenesla izdaje.

“Lahko te je brati kot odprto knjigo,” sem zdolgočaseno rekla ter ignorirala presenečen pogled. Šlo je za preprosto zaslišanje. Imela sem že vse podatke, samo prepričati sem jo še morala, da je priznala. Kljub temu, da je ‘zločinka’ pred mano bila znana po tem, da jo je bilo skorajda nemogoče prebrati mi je zmeraj uspevalo.  Je ženska resnično mislila, da ne bo opazila kaj je naredila? Je bila res tako neumna, da je mislila, da mi ne bo uspelo izbrskati vseh potrebnih podatkov? Pa kaj še. Zmeraj sem opazila vse, ljudi sem z lahkoto brala kot knjigo (ki jih, mimogrede, obožujem) in pred mano je skoraj nemogoče kaj skriti. Prav zaradi tega sem  tako dobra v tem kar počnem. Čeprav, no… po pravici povedano, nisem bila zmeraj tako dobra. Na splošno.

GOOD GIRL GONE BAD
Čeprav nisem ravno pridna deklica. Ker pač svojih vragolij nikoli nisem obešala na veliki zvonec, krivdo sem z lahkoto valila na druge, in zato so me imeli za pridno dekle, ki nikoli ne naredi ničesar narobe. Imela sem ogromno skrivnosti, nisem bila ravno najtoplejša oseba. Dovolila sem drugim, da mi zaupajo, saj sem tako izvedela marsikaj, a sama nisem zaupala nikomur. Nisem imela posebnega razloga, preprosto nisem hotela biti izdana. Spoznala sem nekaj ljudi, ki so mi obljubili, da lahko na hiter način zaslužim denar. Začelo se je z nekaj manjšimi preprodajami drog, a že po treh mesecih sem postala uradna članica mafije pod imenom Stevie Wilson. Za vsak primer sem morala imeti rezervni načrt. Zavedala sem se, da nikakor ne bo dobro, če uporabim svoje pravo ime in se jim na kakršen koli način izneverim. Večkrat sem morala izbrskati razne podatke in no, živela sem precej razburljivo življenje. Dokler me niso skoraj dobili. V zameno za moje usluge so me oprostili. Od mafije sem sicer dobila veliko plačilo, a pri FBI-ju so mi ponudili veliko več denarja. Seveda pod pogojem, da bo vse ostalo skrivnost. A Stevie Wilson ni izginila. No, ja, če povem po resnici… Še vedno imam stike z mafijo, vendar tega ne sme nihče izvedeti.

SWITCHING SIDES AND CHANGING NAMES
Prav to sem storila in si s tem pridobila veliko sovražnikov. Takoj ko je kdo ugotovil kdo sem, sem se morala preseliti, zopet zamenjati ime in začeti znova. Poleg Stevie Wilson sem imela še dosti drugih imen. Lauren Moriss, Samantha Lewis, Jackie Nelson, Camilla Carwin… Nihče ne ve mojega pravega imena. Včasih ga tudi sama pozabim, pa se hitro spomnim. Sarah Hall. Mojega pravega imena ne ve nihče razen mojih staršev, a z njima nisem govorila že več let. Zdaj sem v Lincolnu, in resnično dvomim, da me bo tu kdo našel ali prepoznal. Artemis Jones je ena tistih oseb, ki jih komaj opaziš.  Trmasta, svojeglava, bistro, iznajdljiva, jezikava in morda nekoliko preveč brezbrižna. A takšna sem že od nekdaj. Vseeno mi je, mi bo in mi je bilo za vse okoli mene, živim le zase ter se ne brigam za mnenje drugih. Celo dodelala sem svoj britanski naglas. Ne, tu me nihče ne bo našel. Kajne?


PRIVATE INVESTIGATOR, STILL HAS CONTACTS WITH MAFIA